Day: October 19, 2026

Strokovno informativno gradivo za starše 

Povzetek je pripravljen na podlagi strokovnih priporočil UNICEF-a, American Academy of Pediatrics, Harvard Center on the Developing Child ter prispevkov Janje Urbančič in Jesperja Juula.

Kaj pomeni sočutna vzgoja?

Sočutna vzgoja temelji na spoštljivem odnosu do otroka, razumevanju njegovih potreb ter sprejemanju njegovih čustev. Otrok sme biti žalosten, jezen, prestrašen ali razočaran.

Naloga odraslega je, da njegova čustva prepozna, jih sprejme in mu pomaga, da jih postopoma razume ter se nauči z njimi soočati.

 

Sočutna vzgoja pa ne pomeni vzgoje brez pravil in meja.

Prav tako ne pomeni, da moramo otroku preprečiti vsako neprijetno izkušnjo, žalost ali razočaranje.

UNICEF pri pozitivni vzgoji poudarja povezanost, toplino in spoštovanje otrokovih čustev, hkrati pa tudi jasna pravila in mirno postavljanje meja. Urbančič (b. d.) pojasnjuje, da je mogoče meje postavljati sočutno, spoštljivo in odločno, brez kaznovanja, groženj ali prisile.

Sprejeti otrokovo čustvo ne pomeni ugoditi vsaki njegovi želji

Pomembno je razlikovati med sprejemanjem otrokovega čustva in ugoditvijo otrokovi želji.

Otrok ima pravico jokati, biti žalosten, pogrešati starša ali povedati, da ne želi ostati v vrtcu. Njegova čustva so resnična in pomembna, zato jih odrasli ne smemo zanikati ali zmanjševati.

Vendar sprejemanje čustev ne pomeni, da mora odrasli ob vsakem otrokovem joku spremeniti svojo odločitev.

Odrasli lahko otroku reče:

»Vidim, da ti je težko in da si želiš, da ostanem s teboj.«

Hkrati pa lahko mirno in ljubeče ohrani dogovor:

»Zdaj je čas za vrtec. Vzgojiteljica bo poskrbela zate, jaz pa se po počitku vrnem.«

Otrok tako dobi dve pomembni sporočili:

»Moja čustva so dovoljena in sprejeta.«

»Odrasli ob meni je miren, predvidljiv in mu lahko zaupam.«

Urbančič (b. d.) opozarja, da nekateri starši težko vztrajajo pri postavljeni meji, ker jim je ob otrokovi žalosti in joku tudi samim težko. Zato poudarja pomen prepoznavanja lastnih čustev ter sposobnosti, da otroka ob njegovi stiski podpiramo, ne da bi ob tem samodejno opustili smiselno mejo.

 

Zakaj otrok potrebuje meje?

Majhen otrok še razvija sposobnosti uravnavanja čustev, vedenja in sprejemanja odločitev. Zato potrebuje odraslega, ki ga razume, mu zagotavlja varnost in prevzema odgovornost za njegovo vodenje.

Jesper Juul poudarja, da odgovornosti za kakovost odnosa med odraslim in otrokom ne moremo prepustiti otroku. Otrokove želje in potrebe niso vedno enake, zato je pomembno, da odrasli otroka posluša, vendar ne prepusti vseh odločitev njegovim trenutnim željam.

Meje otroku pomagajo razumeti pričakovanja in prispevajo k predvidljivosti vsakdanjega življenja. Pomembno pa je, da so smiselne, starosti primerne in postavljene spoštljivo.

Postavljanje meje ni pomanjkanje sočutja.

Mejo lahko postavimo prijazno, odločno in brez poniževanja ali kaznovanja.

Sočutje in meja lahko obstajata istočasno:

»Razumem, da ti je težko.« – sočutje

»Kljub temu dogovor ostaja.« – meja

Pri tem je pomembno, da odrasli otroka opazuje in se odziva na njegove potrebe. Doslednost ne pomeni togosti, saj je treba meje in pričakovanja prilagajati otrokovi starosti, razvoju in okoliščinam.

Ločitev od starša in prihod v vrtec

Ločitev od starša je lahko za majhnega otroka čustveno zahtevna. Jok, oklepanje starša in izražanje želje, da bi starš ostal, so lahko običajni odzivi na ločitev.

American Academy of Pediatrics pri prihodu otroka v varstvo priporoča razumevajoč, vendar dosleden pristop. Pomembni so predvidljiv ritual slovesa, zagotovilo starša, da se bo vrnil, in mirno ravnanje odraslega.

Dolgotrajno poslavljanje ali večkratno vračanje po že opravljenem slovesu lahko otroku oteži razumevanje, kdaj starš dejansko odhaja.

Otrok s ponavljajočimi se izkušnjami postopoma spoznava:

Starš se poslovi → otrok ostane z odraslim, ki zanj skrbi → starš se ponovno vrne.

Pri tem je pomembno, da vzgojiteljica otroka sprejme, prepozna njegovo stisko in mu pomaga vzpostaviti občutek varnosti.

Uvajanje mora biti prilagojeno posameznemu otroku. Nekateri otroci se na ločitev privadijo hitreje, drugi potrebujejo več časa, postopnosti in dodatne podpore.

Jok ne pomeni nujno, da otrok situacije ne zmore

Jok je eden izmed načinov, s katerimi otrok izraža svoja čustva in potrebe. Zato ga je pomembno razumeti kot obliko komunikacije, ne zgolj kot vedenje, ki ga želimo ustaviti.

Otrokov jok sam po sebi še ne pomeni, da je določena situacija zanj škodljiva ali da je treba vsako postavljeno mejo opustiti.

Center on the Developing Child pri Harvard University pojasnjuje, da so lahko nove in nepoznane situacije, na primer prvi prihod v varstvo, povezane s kratkotrajnim stresnim odzivom. Kadar ima otrok ob sebi odzivne in skrbne odrasle, ki mu pomagajo pri soočanju s stisko, se lahko njegov stresni odziv postopoma umiri.

To pa ne pomeni, da je treba otrokov jok prezreti. Pomembno je opazovati njegovo počutje, trajanje stiske in sposobnost umiritve ter po potrebi prilagoditi način uvajanja.

Cilj odraslega zato ni preprečiti vsakega neprijetnega občutka, temveč otroku zagotoviti podporo, da se z novimi izkušnjami sooča na varen in razvojno primeren način.

Vloga odraslega

Otrok potrebuje odraslega, ki njegova čustva jemlje resno, hkrati pa ostaja miren, zanesljiv in predvidljiv.

Urbančič (b. d.) poudarja, da sta pri sočutnem postavljanju meja pomembna tako kakovosten odnos z otrokom kot odločnost odraslega. Tudi Juul opozarja, da je odgovornost za vodenje odnosa na strani odraslega.

Namesto sporočila:

»Ker ti je težko, ti tega ni treba narediti.«

lahko otrok dobi sporočilo:

»Vidim, da ti je težko. Tukaj sem, da ti pomagam. Verjamem, da boš postopoma zmogel.«

S tem otrokove stiske ne zmanjšujemo ali zanikamo, temveč mu nudimo podporo in zaupanje.

Pri prihodu v vrtec je pomembno tudi sodelovanje med starši in strokovnimi delavci. Kadar odrasli med seboj sodelujejo, se dogovorijo o načinu slovesa in se odzivajo na otrokove potrebe, lahko otroku pomagajo oblikovati občutek varnosti in zaupanja.

Sočutje in meje se ne izključujejo

Sočutna vzgoja pomeni, da:

• otrokova čustva jemljemo resno in jih sprejemamo;
• otroku dovolimo izraziti žalost, jezo, strah in razočaranje;
• otroka zaradi njegovih čustev ne kaznujemo ali zasmehujemo;
• mu pomagamo njegova čustva prepoznati in razumeti;
• postavljamo jasne, smiselne in starosti primerne meje;
• pri pomembnih dogovorih ostajamo mirni in dosledni;
• otrokovih neprijetnih čustev ne poskušamo vedno odpraviti s popuščanjem;
• mu nudimo podporo pri soočanju z novimi izkušnjami;
• upoštevamo njegove individualne potrebe in razvojne značilnosti;
• pri ločitvi poskrbimo za ljubeče, predvidljivo in otroku prilagojeno slovo;

Najpomembnejše sporočilo

Sočutje ne pomeni odsotnosti meja.

Sočutje pomeni, da otrokova čustva vidimo, slišimo in sprejmemo. Postavljanje meja pa pomeni, da odrasli prevzamemo odgovornost za varno in spoštljivo vodenje otroka.

»Vidim, da ti je težko. Tvoje čustvo sprejemam. Tukaj sem, da ti pomagam. Verjamem, da zmoreš. Skupaj bomo našli način, da boš postopoma zmogel tudi to.«

Otrok za zdrav čustveni razvoj potrebuje tako toplino, razumevanje in odzivnost kot tudi jasne, smiselne in predvidljive meje.

 

 

 

 

 

Viri

American Academy of Pediatrics. Making baby drop off at child care easier. HealthyChildren.org.
https://www.healthychildren.org/English/family-life/work-and-child-care/Pages/making-baby-drop-off-at-child-care-easier.aspx

Center on the Developing Child at Harvard University. Toxic stress.
https://developingchild.harvard.edu/key-concept/toxic-stress/

Juul, J. Jesper Juul o postavljanju meja. Ringaraja.net.
https://www.ringaraja.net/clanek/jesper-juul-o-postavljanju-meja_1202.html

UNICEF. (2023). Positive parenting manual: Book 9 – Relationships.
https://www.unicef.org/srilanka/sites/unicef.org.srilanka/files/2023-06/Book%209-%20Relationships.pdf

UNICEF East Asia and Pacific. Positive parenting vs. strict parenting.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting

UNICEF East Asia and Pacific. Positive parenting tips for babies and children ages 0–5.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting-ages-0-5

Urbančič, J. 3 najpomembnejše stvari, ki jih morate vedeti pri postavljanju meja. Sočutno.si.
https://socuten.si/wp-content/uploads/2018/10/eKnjiga_postavljanje-meja.pdf

 

Gradivo pripravila: Dolores Ivanič, pomočnica vzgojiteljice
Vrtec Račka Koper, 2026

Mesečni utrinki skupine Zajčki – september 

🌿 SEPTEMBER V ZAJČJEM BRLOGU 

September je bil za naše Zajčke mesec novih začetkov, spoznavanja, raziskovanja in skupnega ustvarjanja. Počitniške dni smo zamenjali za vrtec, kjer smo se postopoma uvajali v novo rutino, spoznavali nove prijatelje in odrasle ter skupaj ustvarjali občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti skupini. Veliko časa smo preživeli na prostem, se gibali, tekli, plesali in igrali. Poseben poudarek smo namenili tudi varnemu gibanju v prometu, trajnostni mobilnosti in skrbi za naše okolje. Ob prvih jesenskih znakih smo raziskovali jesensko sadje, ustvarjali z različnimi likovnimi tehnikami, peli, poslušali pravljice in se veselili vsakodnevnih skupnih doživetij. 

Vsak dan je prinesel kakšen nov korak – novo prijateljstvo, novo igro, novo idejo ali majhno zmago. Naši Zajčki so september zajemali z veliko radovednosti, igrivosti in nasmehov. 🐰 

🐰 Uvajanje – naš zajčji brlog postaja naš dom 

Začetek septembra je bil namenjen predvsem uvajanju in ustvarjanju prijetnega, varnega okolja. Spoznavali smo nove prijatelje, se pogovarjali, igrali in počasi usvajali dnevno rutino. Skupaj smo raziskovali igralnico, kotičke za igro in prostor, v katerem bomo preživeli veliko lepih dni. Ob tem smo se učili sodelovanja, čakanja na vrsto, dogovarjanja in prijaznosti do drugih. 

🏃 Gibanje za dobro voljo – množični tek 

Gibanje je pomemben del našega vsakdana, zato smo se z veseljem udeležili množičnega teka. Tekli smo po svojih močeh, spodbujali drug drugega in se veselili skupnega športnega doživetja. Pri tem smo krepili vztrajnost, koordinacijo in predvsem veselje do gibanja. 

⚽ Športni dan na Bonifiki 

Odpravili smo se na Bonifiko, kjer smo tekli, se razgibali in uživali na igralih. Prostor smo izkoristili za različne gibalne igre, prosto igro in druženje na svežem zraku. Otroci so lahko preizkušali svoje gibalne spretnosti ter ob tem spoznavali, kako prijetno je biti aktiven. 

🚲 Teden mobilnosti – gibanje, promet in čisto okolje 

V Tednu mobilnosti smo veliko govorili o različnih načinih potovanja in o tem, kako se lahko po mestu gibljemo varno. Posebej smo spodbujali prihod v vrtec peš ali s kolesom, kadar je to mogoče. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je pomembno skrbeti za čisto okolje in kako lahko že z majhnimi vsakodnevnimi odločitvami prispevamo k bolj prijaznemu mestu. 

🅿️ Parkirni dan v Kopru 

Udeležili smo se Parkirnega dneva v Kopru, kjer smo na igriv in doživljajski način spoznavali življenje v prometu. Spoznali smo različna prevozna sredstva, se pogovarjali o varnem gibanju in opazovali, kdo vse skrbi, da je naše mesto varno in urejeno. 

👮‍♀️🚒 Poklici, ki skrbijo za nas 

Posebno zanimivo je bilo spoznavanje različnih poklicev. Spoznali smo policiste, gasilce ter druge službe, ki jih lahko srečamo na takšnih dogodkih, komunalne delavce in druge, ki skrbijo za varnost, pomoč in urejenost našega okolja. Otroci so spoznavali njihovo delo, opremo in pomen sodelovanja ter pomoči drugim. 

🍎 Jesen v naši igralnici 

Ko je narava začela kazati prve jesenske barve, smo se posvetili jeseni. Spoznali smo značilno jesensko sadje, ga poimenovali, opazovali njegove barve, oblike in značilnosti ter se pogovarjali o tem, od kod pride sadje na našo mizo. Ustvarjali smo s temperami – nastale so pisane košarice sadja, ježki in drugi jesenski izdelki. 

🎨 Ustvarjamo, raziskujemo in izražamo svoje ideje 

Pri ustvarjanju smo uporabljali domišljijo in različne likovne tehnike. Barve smo nanašali s čopiči, opazovali njihove sledi in se veselili nastajajočih izdelkov. Vsak otrok je lahko na svoj način pokazal, kako vidi jesen, naravo in svet okoli sebe. 

🎵 Pravljice, pesem in ples 

September ni minil brez glasbe in zgodb. Peli smo pesmice, plesali, se gibali ob glasbi ter poslušali in prebirali pravljice. Ob zgodbah smo razvijali domišljijo, bogatili besedni zaklad, se pogovarjali o junakih in dogodkih ter se učili poslušati drug drugega. 

🌳 Igra na prostem – vsak dan nova dogodivščina 

Veliko časa smo preživeli na prostem. Igrali smo se na igrišču, tekli, raziskovali okolico, se družili in uživali v jesenskih dneh. Prosta igra nam je omogočala, da smo razvijali samostojnost, ustvarjalnost, sodelovanje in socialne spretnosti. 

💛 Za konec septembra – naši Zajčki rastejo skupaj 

Za nami je pester prvi mesec, poln novih obrazov, dogodivščin, gibanja, ustvarjanja in drobnih trenutkov, ki postajajo lepi spomini. Najlepše pri vsem pa je, da smo vsak dan bolj povezani in da naš zajčji brlog počasi postaja prostor, kjer se počutimo varno, sprejeto in doma. V oktober odhajamo z novimi idejami, radovednostjo in velikim veseljem do skupnih doživetij. 🐰🍂