Zaključek šolskega leta

Le kam se planetu Zemlja tako zelo mudi, da se je odvrtel že na konec šolskega leta? Občutek vse hitrejšega vrtenja je vseskozi prisoten, še bolj pa, ko počnemo kakšne res zabavne in nove reči. Takšnih je bilo v sedaj že skoraj minulem šolskem letu veliko, torej ni čisto nič čudnega, da nam je šlo vse skupaj blazno hitro. Kljub vsemu pa se boste verjetno strinjali z nami, da se je na letošnjem zaključku čas vseeno malo ustavil, kajne?

Nedaleč od Kopra smo se namreč družili drug z drugim, predvsem pa z naravo in njenimi tamkajšnjimi prebivalci. Ne, nismo raziskovali poljskih ali travniških živalic, smo pa z veseljem opazovali dva konja (kobilo Popi in žrebička Nura), eno mucko ter pravo kozjo čredico, katere člani imajo tudi vsak svoje ime, ampak si toliko podrobnosti nismo uspeli zapomniti.

Verjetno se že sprašujete, zakaj smo za druženje izbrali ravno “kmetijo”. Zato, ker sta bili naša prijateljica iz vrtca Taja in njena mama pripravljeni posvetiti svoj čas in prostor veliki gruči otrok in njihovih staršev, da se skupaj poveselimo in se poslovimo od letošnjega šolskega leta. Delfinčki so ta prostor sicer že poznali, saj so lani hodili raziskovat kmetijo v štirih letnih časih. Ostali pa smo kmetijo spoznali na zaključku in nikakor nam ni bilo žal!

Ni se nam ustavil samo čas, pač pa tudi marsikateri dih, ko se je bilo potrebno usesti v sedlo kobile Popi. Seveda, otroci so imeli možnost jahati čisto pravega in velikega konja! Oprostite, kobilo! Tako je čisto vsak pogumen posameznik, ki si je upal jahati, postal bogatejši za eno resnično lepo izkušnjo. Hvala Tajini mamici, da nam je omogočila takšne užitke!

Medtem ko so otroci drug za drugim jahali, pa smo se ostali igrali z žogami, opazovali mladega Nura pri razposajenem teku znotraj svoje ograde ter opazovali vse razigrane kozice, željne česarkoli za pod zob. Zadovoljne so bile s slanimi palčkami, pa tudi sladoleda se ne bi branile, ampak potem bi ga zmanjkalo za nas, zato smo jih od sladoledne točke raje odslovili. Jaaaaa, res je, za nas so v Kepici pripravili čisto pravi in čisto naravni sladoled v treh sadnih okusih, s katerim smo se hladili vse do konca druženja. Še dobro, da je bilo sladoleda dovolj, da smo vsi lahko prišli po “repete”, pa tudi za posladek v vrtcu ga je ostalo!

Kljub vsem užitkom na kmetiji je prišel tudi čas za poslavljanje, enako pa lahko rečemo tudi ob koncu šolskega leta. Otrokom, ki letos zapuščajo naš vrtec, želimo vse dobro in zabavno, pa ne pozabite priti kdaj na obisk! Z ostalimi otroki pa se vidimo v času poletnih počitnic oz. v jeseni, ko se nam obeta ponovno hiter vstop v novo šolsko leto, pa potem novoletno obdobje, pa pomlad in materinski dan, pa spet zaključek in poletje … in tako spet in spet … kdo ve, mogoče vse dokler se bo vrtela Zemlja? 🙂