Končni izlet

V letošnjem šolskem letu smo si kot enega glavnih ciljev zadali veliko gibanja in dejavnosti, povezanih s tem področjem vzgojnega dela. Hodili smo na pohode, opravili več izletov na kmetijo in drugam v naravo, na podoben način pa smo si želeli šolsko leto tudi zaključiti. Zato smo v četrtek, 12. 6., staršem in otrokom priredili krajši pohod po enem delu Parenzane.

Dobili smo se na parkirišču tovarne Lama, od koder smo polni dobre volje in pričakovanja krenili na pot. Predvsem so se je veselili otroci, saj so jih čakale štiri postaje z različnimi nalogami, za vsako opravljeno nalogo pa so dobili štampiljko. Kdor je zbral vse 4 štampiljke, je prejel darilce in se veselil njegove uporabnosti. In katera “igrača” otrokom vedno nariše nasmeh na obraz? Milni mehurčki, seveda! 🙂

Na poti so otroke navduševali tudi baloni, s katerimi so bile označene postaje. Otroci so pridno opazovali okolico, da ne bi zgrešili katere od zanimivosti, ki jih je čakala na postaji. Dejavnosti na postajah pa so bile zelo različne: od izvedbe desetih počepov za razgibavanje, petkratnega obračanja okrog svoje osi ter poskusa dotika nosa z jezikom, pa do štetja do 7 v italijanščini in imenovanja dveh živali na sliki, in sicer v angleščini. Za starejše otroke so bile naloge prava mala malica, mlajši pa so si štampiljko prislužili že s tem, ko so prispeli do naslednje postaje – “mala malica” pa jih je čakala ob vrnitvi na začetno točko. No, ta malica je, kakor se spodobi, pričakala prav vsakega udeleženca pohoda. Vsem malim pohodnikom seveda čestitamo za še en opravljen pohod, staršem in osebju vrtca pa za uspešno zaključeno šolsko leto!

Želimo vam čim več lepih trenutkov na počitnicah in vse dobro do septembra, ko se račkino kolesje ponovno zavrti s polno paro. Srečno!

 

Obisk zavetišča

V zadnjih dneh junija smo z otroki skupine Delfinčki odšli na vsakoletni obisk zavetišča v Sv. Antonu. Zgrabili smo priložnost in si pred tem ogledali zbirno mesto kosovnih odpadkov in z zanimanjem opazovali velikanske kupe odsluženih hladilnikov, plastičnih, železnih in lesenih izdelkov, televizij in jogijev.

Končno je napočil čas, da lahko zbrano hrano odnesemo živalim v zavetišču. Že drugo leto zapored so starši skupaj z otroki zbrali lep kup hrane, katere so bili v zavetišču zelo veseli. Ogledali smo si razmere, v katerih živijo kužki in muce, ki čakajo na svojega lastnika. Oskrbnica nam je povedala nekaj žalostnih zgodb, mi pa smo ugotovili, da je žival kot mi – otrok, ki potrebuje stalno pozornost. Pobožali smo nekaj kužkov in se počasi poslovili, saj je napočil čas malice iz naših nahrbtnikov in vožnje z avtobusom proti domu.

Bilo je lepo in poučno. Starši, z otroki ste lepo vabljeni v zavetišče, kjer lahko vsakodnevno sprehajate pse. Živali vas bodo vesele.