Vtis starša
Vrtec Račka je organiziral predavanje psihologa Aleksandra Zadela na temo, kako otroku postaviti meje.
„Ne vem, kaj naj naredim! Moj otrok, namesto, da bi jedel, hrano razmetava naokoli!“ se je pridušala mlada mamica. Kako naj hčerki kaj prepovem, ne da bi jo pri tem spravila v jok?“ je spraševala druga. „Pa saj ne želimo imeti otrok, ki bi vedno ubogali,“ je razmišljala tretja. „Moj triletnik me sploh nič ne uboga! Red je samo, če je tata doma,“ pa je bila skoraj obupana četrta. Vprašanja mamic (maloštevilni očki so raje poslušali :)) so se v ponedeljek pozno popoldne v predavalnici Središča Rotunda kar usula na psihologa Aleksandra Zadela, ki se je odzval povabilu Vrtca Račka.
Čeprav so starši upali, da bodo iz predavateljevih ust slišali magično formulo, ki bi rešila njihove vzgojiteljske težave, pa so bili odgovori slišati zelo preprosti, pravzaprav, zdravorazumski. „Če malček razmetava hrano, se mu jo vzame in bo moral počakati do naslednjega obroka. To pomeni, da v vmesnem času tudi ni sladoleda ali sladkarij,“ poudari Zadel. Če se otroku česa ne pusti, je to zanj neprijetno, zato morda joka, a mora spoznati, da ne more biti le tako, kot si on želi,“ je razložil. Glede otrok, ki vedno ubogajo, pa je zatrdil, da je ta starševska bojazen odveč. „Otrok v družini, kjer ima ljubezen, preizkuša meje in je veliko bolj neubogljiv kot, denimo, v vrtcu,“ je podučil. Ravno obratno pa velja za tiste otroke, ki živijo v neurejenih razmerah; ti so doma čisto pridni, saj bi vse naredili, da bi bili deležni vsaj trohice ljubezni, drugje pa se razdivjajo. „Če triletnik mame nikoli ne uboga, je to zato, ker ve, da si to lahko privošči, medtem ko je, denimo, oče veliko bolj dosleden,“ je med drugim še pojasnil psiholog.
Prav doslednost igra ključno vlogo, ko gre za vzgojo, otroku je treba pojasniti, kakšna so pravila in od njih ne odstopati, pri tem pa se po njegovih besedah raje izognimo kaznovanju ali nagrajevanju. Merjenje moči z otrokom, če že do tega pride, pa naj se ne konča s popuščanjem starša. Tako nekako bi povzela predavateljeve najpomembenjše misli. „ Da je moj otrok pospravil igračo, sem najdlje vztrajal 45 minut. To je moj osebni rekord,“ je dejal Zadel, sicer oče šitirih otrok. Predavanje, ki se je zavleklo precej čez predvideno eno uro, je zahvaljujoč številnim duhovitim primerjavam, minilo kot bi trenil. Ko sva se z možem vrnila domov, kjer sta naju v družbi babice čakala najina dveletnica in skoraj štiriletnik, pa sva kaj kmalu ugotovila, da nama je lahko teorija že jasna, v praksi pa naju čaka še veliko dela! 😉
Nataša Čepar
Aleksander Zadel je doktor psihologije, zaposlen kot direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Soustanovil je kadrovsko agencijo Competo. Je pobudnik in soustanovitelj Oddelka za Psihologijo, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnične vede, na Univerzi na Primorskem.
