Vpis v vrtec

Month: October 2026

SOČUTNA VZGOJA – RAZUMEVANJE ČUSTEV IN POSTAVLJANJE MEJA

by

Strokovno informativno gradivo za starše 

Povzetek je pripravljen na podlagi strokovnih priporočil UNICEF-a, American Academy of Pediatrics, Harvard Center on the Developing Child ter prispevkov Janje Urbančič in Jesperja Juula.

Kaj pomeni sočutna vzgoja?

Sočutna vzgoja temelji na spoštljivem odnosu do otroka, razumevanju njegovih potreb ter sprejemanju njegovih čustev. Otrok sme biti žalosten, jezen, prestrašen ali razočaran.

Naloga odraslega je, da njegova čustva prepozna, jih sprejme in mu pomaga, da jih postopoma razume ter se nauči z njimi soočati.

 

Sočutna vzgoja pa ne pomeni vzgoje brez pravil in meja.

Prav tako ne pomeni, da moramo otroku preprečiti vsako neprijetno izkušnjo, žalost ali razočaranje.

UNICEF pri pozitivni vzgoji poudarja povezanost, toplino in spoštovanje otrokovih čustev, hkrati pa tudi jasna pravila in mirno postavljanje meja. Urbančič (b. d.) pojasnjuje, da je mogoče meje postavljati sočutno, spoštljivo in odločno, brez kaznovanja, groženj ali prisile.

Sprejeti otrokovo čustvo ne pomeni ugoditi vsaki njegovi želji

Pomembno je razlikovati med sprejemanjem otrokovega čustva in ugoditvijo otrokovi želji.

Otrok ima pravico jokati, biti žalosten, pogrešati starša ali povedati, da ne želi ostati v vrtcu. Njegova čustva so resnična in pomembna, zato jih odrasli ne smemo zanikati ali zmanjševati.

Vendar sprejemanje čustev ne pomeni, da mora odrasli ob vsakem otrokovem joku spremeniti svojo odločitev.

Odrasli lahko otroku reče:

»Vidim, da ti je težko in da si želiš, da ostanem s teboj.«

Hkrati pa lahko mirno in ljubeče ohrani dogovor:

»Zdaj je čas za vrtec. Vzgojiteljica bo poskrbela zate, jaz pa se po počitku vrnem.«

Otrok tako dobi dve pomembni sporočili:

»Moja čustva so dovoljena in sprejeta.«

»Odrasli ob meni je miren, predvidljiv in mu lahko zaupam.«

Urbančič (b. d.) opozarja, da nekateri starši težko vztrajajo pri postavljeni meji, ker jim je ob otrokovi žalosti in joku tudi samim težko. Zato poudarja pomen prepoznavanja lastnih čustev ter sposobnosti, da otroka ob njegovi stiski podpiramo, ne da bi ob tem samodejno opustili smiselno mejo.

 

Zakaj otrok potrebuje meje?

Majhen otrok še razvija sposobnosti uravnavanja čustev, vedenja in sprejemanja odločitev. Zato potrebuje odraslega, ki ga razume, mu zagotavlja varnost in prevzema odgovornost za njegovo vodenje.

Jesper Juul poudarja, da odgovornosti za kakovost odnosa med odraslim in otrokom ne moremo prepustiti otroku. Otrokove želje in potrebe niso vedno enake, zato je pomembno, da odrasli otroka posluša, vendar ne prepusti vseh odločitev njegovim trenutnim željam.

Meje otroku pomagajo razumeti pričakovanja in prispevajo k predvidljivosti vsakdanjega življenja. Pomembno pa je, da so smiselne, starosti primerne in postavljene spoštljivo.

Postavljanje meje ni pomanjkanje sočutja.

Mejo lahko postavimo prijazno, odločno in brez poniževanja ali kaznovanja.

Sočutje in meja lahko obstajata istočasno:

»Razumem, da ti je težko.« – sočutje

»Kljub temu dogovor ostaja.« – meja

Pri tem je pomembno, da odrasli otroka opazuje in se odziva na njegove potrebe. Doslednost ne pomeni togosti, saj je treba meje in pričakovanja prilagajati otrokovi starosti, razvoju in okoliščinam.

Ločitev od starša in prihod v vrtec

Ločitev od starša je lahko za majhnega otroka čustveno zahtevna. Jok, oklepanje starša in izražanje želje, da bi starš ostal, so lahko običajni odzivi na ločitev.

American Academy of Pediatrics pri prihodu otroka v varstvo priporoča razumevajoč, vendar dosleden pristop. Pomembni so predvidljiv ritual slovesa, zagotovilo starša, da se bo vrnil, in mirno ravnanje odraslega.

Dolgotrajno poslavljanje ali večkratno vračanje po že opravljenem slovesu lahko otroku oteži razumevanje, kdaj starš dejansko odhaja.

Otrok s ponavljajočimi se izkušnjami postopoma spoznava:

Starš se poslovi → otrok ostane z odraslim, ki zanj skrbi → starš se ponovno vrne.

Pri tem je pomembno, da vzgojiteljica otroka sprejme, prepozna njegovo stisko in mu pomaga vzpostaviti občutek varnosti.

Uvajanje mora biti prilagojeno posameznemu otroku. Nekateri otroci se na ločitev privadijo hitreje, drugi potrebujejo več časa, postopnosti in dodatne podpore.

Jok ne pomeni nujno, da otrok situacije ne zmore

Jok je eden izmed načinov, s katerimi otrok izraža svoja čustva in potrebe. Zato ga je pomembno razumeti kot obliko komunikacije, ne zgolj kot vedenje, ki ga želimo ustaviti.

Otrokov jok sam po sebi še ne pomeni, da je določena situacija zanj škodljiva ali da je treba vsako postavljeno mejo opustiti.

Center on the Developing Child pri Harvard University pojasnjuje, da so lahko nove in nepoznane situacije, na primer prvi prihod v varstvo, povezane s kratkotrajnim stresnim odzivom. Kadar ima otrok ob sebi odzivne in skrbne odrasle, ki mu pomagajo pri soočanju s stisko, se lahko njegov stresni odziv postopoma umiri.

To pa ne pomeni, da je treba otrokov jok prezreti. Pomembno je opazovati njegovo počutje, trajanje stiske in sposobnost umiritve ter po potrebi prilagoditi način uvajanja.

Cilj odraslega zato ni preprečiti vsakega neprijetnega občutka, temveč otroku zagotoviti podporo, da se z novimi izkušnjami sooča na varen in razvojno primeren način.

Vloga odraslega

Otrok potrebuje odraslega, ki njegova čustva jemlje resno, hkrati pa ostaja miren, zanesljiv in predvidljiv.

Urbančič (b. d.) poudarja, da sta pri sočutnem postavljanju meja pomembna tako kakovosten odnos z otrokom kot odločnost odraslega. Tudi Juul opozarja, da je odgovornost za vodenje odnosa na strani odraslega.

Namesto sporočila:

»Ker ti je težko, ti tega ni treba narediti.«

lahko otrok dobi sporočilo:

»Vidim, da ti je težko. Tukaj sem, da ti pomagam. Verjamem, da boš postopoma zmogel.«

S tem otrokove stiske ne zmanjšujemo ali zanikamo, temveč mu nudimo podporo in zaupanje.

Pri prihodu v vrtec je pomembno tudi sodelovanje med starši in strokovnimi delavci. Kadar odrasli med seboj sodelujejo, se dogovorijo o načinu slovesa in se odzivajo na otrokove potrebe, lahko otroku pomagajo oblikovati občutek varnosti in zaupanja.

Sočutje in meje se ne izključujejo

Sočutna vzgoja pomeni, da:

  • otrokova čustva jemljemo resno in jih sprejemamo;
  • otroku dovolimo izraziti žalost, jezo, strah in razočaranje;
  • otroka zaradi njegovih čustev ne kaznujemo ali zasmehujemo;
  • mu pomagamo njegova čustva prepoznati in razumeti;
  • postavljamo jasne, smiselne in starosti primerne meje;
  • pri pomembnih dogovorih ostajamo mirni in dosledni;
  • otrokovih neprijetnih čustev ne poskušamo vedno odpraviti s popuščanjem;
  • mu nudimo podporo pri soočanju z novimi izkušnjami;
  • upoštevamo njegove individualne potrebe in razvojne značilnosti;
  • pri ločitvi poskrbimo za ljubeče, predvidljivo in otroku prilagojeno slovo;

Najpomembnejše sporočilo

Sočutje ne pomeni odsotnosti meja.

Sočutje pomeni, da otrokova čustva vidimo, slišimo in sprejmemo. Postavljanje meja pa pomeni, da odrasli prevzamemo odgovornost za varno in spoštljivo vodenje otroka.

»Vidim, da ti je težko. Tvoje čustvo sprejemam. Tukaj sem, da ti pomagam. Verjamem, da zmoreš. Skupaj bomo našli način, da boš postopoma zmogel tudi to.«

Otrok za zdrav čustveni razvoj potrebuje tako toplino, razumevanje in odzivnost kot tudi jasne, smiselne in predvidljive meje.

 

 

 

 

 

Viri

American Academy of Pediatrics. Making baby drop off at child care easier. HealthyChildren.org.
https://www.healthychildren.org/English/family-life/work-and-child-care/Pages/making-baby-drop-off-at-child-care-easier.aspx

Center on the Developing Child at Harvard University. Toxic stress.
https://developingchild.harvard.edu/key-concept/toxic-stress/

Juul, J. Jesper Juul o postavljanju meja. Ringaraja.net.
https://www.ringaraja.net/clanek/jesper-juul-o-postavljanju-meja_1202.html

UNICEF. (2023). Positive parenting manual: Book 9 – Relationships.
https://www.unicef.org/srilanka/sites/unicef.org.srilanka/files/2023-06/Book%209-%20Relationships.pdf

UNICEF East Asia and Pacific. Positive parenting vs. strict parenting.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting

UNICEF East Asia and Pacific. Positive parenting tips for babies and children ages 0–5.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting-ages-0-5

Urbančič, J. 3 najpomembnejše stvari, ki jih morate vedeti pri postavljanju meja. Sočutno.si.
https://socuten.si/wp-content/uploads/2018/10/eKnjiga_postavljanje-meja.pdf

 

Gradivo pripravila: Dolores Ivanič, pomočnica vzgojiteljice
Vrtec Račka Koper, 2026

🐰ZAJČJI BRLOG – september

by

Mesečni utrinki skupine Zajčki – september 

🌿 SEPTEMBER V ZAJČJEM BRLOGU 

September je bil za naše Zajčke mesec novih začetkov, spoznavanja, raziskovanja in skupnega ustvarjanja. Počitniške dni smo zamenjali za vrtec, kjer smo se postopoma uvajali v novo rutino, spoznavali nove prijatelje in odrasle ter skupaj ustvarjali občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti skupini. Veliko časa smo preživeli na prostem, se gibali, tekli, plesali in igrali. Poseben poudarek smo namenili tudi varnemu gibanju v prometu, trajnostni mobilnosti in skrbi za naše okolje. Ob prvih jesenskih znakih smo raziskovali jesensko sadje, ustvarjali z različnimi likovnimi tehnikami, peli, poslušali pravljice in se veselili vsakodnevnih skupnih doživetij. 

Vsak dan je prinesel kakšen nov korak – novo prijateljstvo, novo igro, novo idejo ali majhno zmago. Naši Zajčki so september zajemali z veliko radovednosti, igrivosti in nasmehov. 🐰 

🐰 Uvajanje – naš zajčji brlog postaja naš dom 

Začetek septembra je bil namenjen predvsem uvajanju in ustvarjanju prijetnega, varnega okolja. Spoznavali smo nove prijatelje, se pogovarjali, igrali in počasi usvajali dnevno rutino. Skupaj smo raziskovali igralnico, kotičke za igro in prostor, v katerem bomo preživeli veliko lepih dni. Ob tem smo se učili sodelovanja, čakanja na vrsto, dogovarjanja in prijaznosti do drugih. 

LocalImage.png

🏃 Gibanje za dobro voljo – množični tek 

Gibanje je pomemben del našega vsakdana, zato smo se z veseljem udeležili množičnega teka. Tekli smo po svojih močeh, spodbujali drug drugega in se veselili skupnega športnega doživetja. Pri tem smo krepili vztrajnost, koordinacijo in predvsem veselje do gibanja. 

LocalImage.pngLocalImage.png

⚽ Športni dan na Bonifiki 

Odpravili smo se na Bonifiko, kjer smo tekli, se razgibali in uživali na igralih. Prostor smo izkoristili za različne gibalne igre, prosto igro in druženje na svežem zraku. Otroci so lahko preizkušali svoje gibalne spretnosti ter ob tem spoznavali, kako prijetno je biti aktiven. 

LocalImage.pngLocalImage.png

🚲 Teden mobilnosti – gibanje, promet in čisto okolje 

V Tednu mobilnosti smo veliko govorili o različnih načinih potovanja in o tem, kako se lahko po mestu gibljemo varno. Posebej smo spodbujali prihod v vrtec peš ali s kolesom, kadar je to mogoče. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je pomembno skrbeti za čisto okolje in kako lahko že z majhnimi vsakodnevnimi odločitvami prispevamo k bolj prijaznemu mestu. 

LocalImage.pngLocalImage.png

🅿️ Parkirni dan v Kopru 

Udeležili smo se Parkirnega dneva v Kopru, kjer smo na igriv in doživljajski način spoznavali življenje v prometu. Spoznali smo različna prevozna sredstva, se pogovarjali o varnem gibanju in opazovali, kdo vse skrbi, da je naše mesto varno in urejeno. 

LocalImage.png

👮‍♀️🚒 Poklici, ki skrbijo za nas 

Posebno zanimivo je bilo spoznavanje različnih poklicev. Spoznali smo policiste, gasilce ter druge službe, ki jih lahko srečamo na takšnih dogodkih, komunalne delavce in druge, ki skrbijo za varnost, pomoč in urejenost našega okolja. Otroci so spoznavali njihovo delo, opremo in pomen sodelovanja ter pomoči drugim. 

LocalImage.pngLocalImage.png

🍎 Jesen v naši igralnici 

Ko je narava začela kazati prve jesenske barve, smo se posvetili jeseni. Spoznali smo značilno jesensko sadje, ga poimenovali, opazovali njegove barve, oblike in značilnosti ter se pogovarjali o tem, od kod pride sadje na našo mizo. Ustvarjali smo s temperami – nastale so pisane košarice sadja, ježki in drugi jesenski izdelki. 

LocalImage.png

🎨 Ustvarjamo, raziskujemo in izražamo svoje ideje 

Pri ustvarjanju smo uporabljali domišljijo in različne likovne tehnike. Barve smo nanašali s čopiči, opazovali njihove sledi in se veselili nastajajočih izdelkov. Vsak otrok je lahko na svoj način pokazal, kako vidi jesen, naravo in svet okoli sebe. 

LocalImage.pngLocalImage.png

🎵 Pravljice, pesem in ples 

September ni minil brez glasbe in zgodb. Peli smo pesmice, plesali, se gibali ob glasbi ter poslušali in prebirali pravljice. Ob zgodbah smo razvijali domišljijo, bogatili besedni zaklad, se pogovarjali o junakih in dogodkih ter se učili poslušati drug drugega. 

LocalImage.pngLocalImage.png

🌳 Igra na prostem – vsak dan nova dogodivščina 

Veliko časa smo preživeli na prostem. Igrali smo se na igrišču, tekli, raziskovali okolico, se družili in uživali v jesenskih dneh. Prosta igra nam je omogočala, da smo razvijali samostojnost, ustvarjalnost, sodelovanje in socialne spretnosti. 

LocalImage.pngLocalImage.png

💛 Za konec septembra – naši Zajčki rastejo skupaj 

Za nami je pester prvi mesec, poln novih obrazov, dogodivščin, gibanja, ustvarjanja in drobnih trenutkov, ki postajajo lepi spomini. Najlepše pri vsem pa je, da smo vsak dan bolj povezani in da naš zajčji brlog počasi postaja prostor, kjer se počutimo varno, sprejeto in doma. V oktober odhajamo z novimi idejami, radovednostjo in velikim veseljem do skupnih doživetij. 🐰🍂  LocalImage.png

 

KAKO PRIMERNO OBLEČI OTROKA ZA VRTEC?

by

Kako primerno obleči otroka za vrtec? 

Udobno, praktično in vremenu primerno oblačenje za brezskrbno igro.
Otroci v vrtcu velik del dneva preživijo v gibanju, raziskovanju, ustvarjanju in igri na prostem.
Tekajo, plezajo, se kotalijo po travi, raziskujejo jesensko listje in včasih tudi kakšno lužo.
Zato je pomembno, da so oblečeni tako, da jim oblačila omogočajo svobodno gibanje, udobje in varnost.
🧅 Oblecimo jih po plasteh
Jesensko vreme je pogosto nepredvidljivo. Zjutraj nas lahko preseneti hlad, čez dan pa prijetno sonce.
Najbolj praktično je večplastno oblačenje, saj lahko otroku posamezno plast po potrebi slečemo ali ponovno oblečemo.
Namesto enega zelo debelega oblačila raje izberimo več tanjših plasti, ki jih lahko prilagajamo temperaturi in otrokovi aktivnosti.
Med gibanjem se otroci pogosto ogrejejo, zato je pomembno, da jim ni prevroče in da se po potrebi lahko preoblečejo.
👕 Udobje pred eleganco
Za vrtec so najprimernejša udobna oblačila, ki otroka ne omejujejo pri gibanju.
Izbirajmo oblačila, ki jih lahko čim bolj samostojno obleče in sleče, saj s tem spodbujamo njegovo samostojnost.
Naj bodo primerna tudi za ustvarjanje, igro na igrišču in raziskovanje narave. Nič hudega, če se hlače umažejo,
kolena dobijo zeleno sled ali rokavi nekaj kapljic barve. Tudi to so del otroških doživetij in učenja.
👟 Ne pozabimo na primerno obutev
Obutev naj bo otroku prav, udobna, stabilna in nedrseča.
Omogočati mu mora varno hojo, tek in plezanje. Izogibajmo se preveliki ali premajhni obutvi ter natikačem,
ki se lahko med igro sezujejo ali ovirajo gibanje.
V deževnih dneh pridejo prav nepremočljivi škornji in dežna oblačila.
Tako lahko otroci tudi v manj sončnem vremenu raziskujejo okolico in uživajo v igri na prostem.
🎒 Rezervna oblačila so nepogrešljiva
V garderobi naj ima otrok vedno komplet rezervnih oblačil, prilagojen letnemu času in njegovi velikosti.
Rezervna majica, hlače, spodnje perilo in nogavice nam pridejo zelo prav, kadar se otrok zmoči, umaže ali se zgodi manjša nezgoda.
Pri mlajših otrocih priporočamo 3 komplete rezervnih oblačil, saj jih navajamo na samostojno hranjenje in hitro pride do nesreče,
posebej pri otrocih ki se odvajajo od plenice.
Občasno preverimo, ali so oblačila še primerna velikosti otroka in ali ustrezajo trenutnemu vremenu.
🌦️ Prilagodimo oblačila vremenu
– Jeseni in spomladi: oblačila v plasteh, primerna jakna ter po potrebi trak za ušesa in nepremočljiva oblačila.
– Pozimi: topla jakna , primerna obutev, in kapa.
– Poleti: lahka, zračna oblačila, pokrivalo za zaščito pred soncem in primerna obutev, ki je pri prtih zaprta.igro na igri Natikači niso primerni,
saj ne omogočajo varno in sproščeno igro na igrišču.
Pri izbiri oblačil upoštevajmo tudi dejavnosti, ki jih otrok opravlja, temperature čez dan in ne zgolj temperature ob prihodu v vrtec!!!!
❤️ Z majhnimi koraki do večje samostojnosti
Otroku omogočimo, da poskuša sam obuti čevlje, obleči jakno ali pospraviti oblačila. Morda bo potreboval več časa in nekaj pomoči,
vendar bo z vajo pridobival samozavest in samostojnost.
Najpomembnejše je, da se otrok v svojih oblačilih dobro počuti, se lahko neovirano giblje in brezskrbno raziskuje svet.
Naj bodo oblačila pripravljena na otroško igro, ne pa otroška igra prilagojena strahu pred umazanimi oblačili,
saj prav skozi igro nastajajo najlepši spomini in najpomembnejša spoznanja.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite, da so vrtčevski dnevi vaših otrok udobni, varni in polni lepih doživetij.

BREZ KRIČANJA, GROŽENJ IN KAZNI

by

BREZ KRIČANJA, GROŽENJ IN KAZNI
Z ljubeznijo, razumevanjem in jasnimi mejami

Otrok ne potrebuje popolnega starša.

Potrebuje odraslega, ki ga posluša, razume, vodi in mu pomaga, da se uči iz svojih napak.

♡ Manj kričanja. Več povezanosti. ♡

DRAGI STARŠI!

Vzgoja otrok je ena najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših nalog. Vsakodnevno se srečujemo z različnimi situacijami: otrok ne želi pospraviti igrač, noče obleči jakne, joka, se jezi, ne upošteva dogovorov ali se upira našim zahtevam. V takšnih trenutkih nam lahko zmanjka potrpljenja, zato včasih povzdignemo glas, izrečemo grožnjo ali posežemo po kazni.
Pomembno je, da se zavedamo, da nismo popolni starši in da se vsi učimo. Pomembno pa je tudi, da otrokom pokažemo, kako lahko težave rešujemo brez kričanja, poniževanja in zastraševanja.
Otroci se šele učijo prepoznavati svoja čustva, uravnavati jezo, sprejemati omejitve in reševati nesoglasja.
Pri tem potrebujejo našo pomoč, razumevanje, potrpežljivost in jasne meje. Vzgoja brez kričanja ne pomeni vzgoje brez pravil. Pomeni, da pravila postavljamo mirno, spoštljivo in dosledno.

 

Kričanje in grožnje lahko otroka prestrašijo ter za kratek čas ustavijo njegovo vedenje, vendar ga ne naučijo nujno, kako naj se naslednjič odzove drugače. Otrok se lahko začne osredotočati na strah pred kaznijo namesto na razumevanje svojega vedenja. Ponavljajoče se kričanje, žaljenje in poniževanje lahko negativno vplivajo na otrokovo čustveno počutje, občutek varnosti in odnos s starši. Otroci se primernega vedenja najbolje učijo ob odraslih, ki jim pomagajo razumeti, kaj čutijo, kaj je dovoljeno in kako lahko popravijo svoje napake. To ne pomeni, da otroku dovolimo vse. Otroci potrebujejo jasne meje, saj jim dajejo občutek varnosti.
Pomembno pa je, da meje postavljamo brez zastraševanja in da otroku pomagamo razumeti njihov namen.

KAKO LAHKO RAVNAMO DRUGAČE?
1. Najprej se umirimo.
Ko začutimo, da izgubljamo potrpljenje, se za trenutek ustavimo. Globoko vdihnimo, počasi izdihnimo in šele nato odgovorimo. Če je otrok na varnem, si lahko vzamemo kratek premor. Ni nam treba vsega rešiti takoj.
2. Poskušajmo razumeti otrokova čustva.
Otrokovo vedenje pogosto izraža čustva, ki jih še ne zna ubesediti. Namesto da ga takoj grajamo, mu pomagajmo prepoznati, kaj doživlja.
Lahko rečemo:
 »Vidim, da si jezen, ker se želiš še igrati.«
 »Vem, da ti je težko, ker moramo oditi.«
 »Žalosten si, ker se igra ni končala tako, kot si želel.«
S tem otroku pokažemo, da so njegova čustva sprejemljiva, čeprav vsako vedenje ni dovoljeno.
3. Postavimo jasne in mirne meje.
Namesto kričanja in groženj uporabimo kratka, razumljiva sporočila.

Namesto: »Takoj nehaj, drugače boš kaznovan!«
Rečemo: »Ne dovolim, da udarjaš. Lahko mi poveš, da si jezen.«
Namesto: »Vedno delaš nered!«
Rečemo: »Igrače zdaj pospraviva v škatlo.«
Namesto: »Če ne boš priden, ne boš dobil ničesar!«
Rečemo: »Najprej pospravimo igrače, nato se bomo lotili naslednje dejavnosti.«
4. Ponudimo izbiro.
Otroci si želijo samostojnosti in občutka, da lahko o nečem odločajo. Kadar je mogoče, jim ponudimo dve
sprejemljivi možnosti.
Na primer:
 »Boš oblekel modro ali zeleno majico?«
 »Boš najprej pospravil kocke ali avtomobilčke?«
 »Se boš sam obul ali želiš mojo pomoč?«
Tako otroku omogočimo sodelovanje, hkrati pa ohranimo jasne meje.
5. Opazimo in pohvalimo trud.
Ne čakajmo samo na trenutke, ko otrok naredi nekaj narobe. Opazimo tudi njegovo sodelovanje, prijaznost,
trud in majhne korake naprej.
Namesto splošnega »Priden si« lahko rečemo:
 »Opazila sem, da si počakal na svojo vrsto.«
 »Hvala, ker si pomagal pospraviti igrače.«
 »Všeč mi je, da si težavo poskusil rešiti z besedami.«
S tem otroku pomagamo razumeti, katero vedenje je primerno in zaželeno.
6. Bodimo otroku zgled.
Otroci se veliko naučijo z opazovanjem odraslih. Če želimo, da se pogovarjajo spoštljivo, moramo tudi sami pokazati, kako se nesoglasja rešujejo brez žalitev in kričanja. Če se odzovemo preostro, se lahko opravičimo: »Oprosti, ker sem povzdignil/-a glas. Bil/-a sem jezen/-na, vendar bi se lahko odzval/-a drugače.«
S tem otroka učimo, da vsi delamo napake in da jih lahko popravimo.

KAJ STORITI, KO OTROK IZBRUHNE?
Ko otrok joka, kriči, se upira ali se močno razjezi, pogosto ne potrebuje dodatnega grajanja, temveč pomoč
pri umirjanju.

Pomagamo mu lahko tako, da:
 ostanemo čim bolj mirni in poskrbimo za varnost;
 govorimo tiho, kratko in jasno;
 poimenujemo njegovo čustvo;
 mu damo nekaj časa, da se umiri;
 se o dogodku pogovorimo šele, ko je pripravljen poslušati.
Lahko mu rečemo: »Tukaj sem. Pomagal/-a ti bom, da se umiriš.«
Ko se otrok umiri, se skupaj pogovorimo o tem, kaj se je zgodilo. Razmislimo, kaj bi lahko naslednjič
naredil drugače. Če je koga prizadel ali kaj poškodoval, ga spodbudimo, da pomaga popraviti nastalo
situacijo.
Pomembno je, da otroka ne označujemo kot slabega ali porednega. Osredotočimo se na vedenje in ga
učimo, kako ga lahko spremeni.

KAZEN ALI NARAVNA POSLEDICA?
Namesto kaznovanja lahko otroka učimo odgovornosti s smiselnimi, povezanimi in starosti primernimi posledicami.
Če otrok razmeče igrače, mu pomagamo, da jih pospravi. Če polije vodo, mu ponudimo krpo, da jo obriše.
Če koga prizadene, ga spodbudimo, da razmisli, kako lahko odnos popravi.
Cilj ni, da bi otrok trpel zaradi svoje napake, temveč da bi razumel posledice svojega vedenja in se naučil
ravnati drugače.
Pri tem je pomembno, da ostanemo mirni, otroka ne ponižujemo in mu po potrebi pomagamo.

NEKAJ PREPROSTIH NASVETOV ZA VSAK DAN
 Vzemimo si vsak dan nekaj minut za skupno igro brez telefona in drugih motenj.
 Otroka poslušajmo in mu dovolimo, da pove, kaj čuti.
 Pravila naj bodo jasna, razumljiva in čim bolj dosledna.
 Otroka opozorimo na spremembe pravočasno, saj mu rutina in predvidljivost pomagata.
 Namesto vprašanja »Zakaj si to naredil?« ga vprašajmo: »Kaj se je zgodilo? Kako lahko to
popraviva?«
 Poskrbimo tudi zase. Utrujenost, stres in pomanjkanje časa lahko vplivajo na naš odziv.
 Ko nam ne uspe, se ne obsojajmo. Razmislimo, kaj lahko naslednjič naredimo drugače.

DRAGI STARŠI, ZAPOMNIMO SI …
Otrok ne potrebuje popolnega starša. Potrebuje odraslega, ki ga ima rad, mu postavlja meje, ga posluša in mu pomaga, ko mu je težko. Z ljubeznijo, potrpežljivostjo in doslednostjo otroku pomagamo razvijati samozaupanje, odgovornost, empatijo in sposobnost reševanja sporov.
Manj strahu, več razumevanja.
Manj groženj, več sodelovanja.
Manj kričanja, več povezanosti.
Naj bo naš dom prostor, kjer se lahko učimo, delamo napake, jih popravljamo in se imamo radi tudi takrat,
ko nam ni lahko.

LITERATURA IN VIRI
1. UNICEF Slovenija. (2021, 5. marec). Pametna in zdrava vzgoja otroka.
https://unicef.si/pametna-in-zdrava-vzgoja-otroka/
2. UNICEF Europe and Central Asia. (b. d.). How to discipline your child the smart and healthy way.
https://www.unicef.org/eca/how-discipline-your-child-smart-and-healthy-way
3. UNICEF. (b. d.). Positive parenting: Basic tips.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting
4. Faber,A. in Maylish, E – Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo

 

TEDEN OTROKA: Dobro jutro, dober dan, naj te spremlja prav vsak dan!

by

Teden otroka: Dobro jutro, dober dan,

                         naj te spremlja prav vsak dan! ❤️

 

V našem vrtcu smo Teden otroka preživeli v znamenju prijateljstva, prijaznosti, sodelovanja

in drobnih dejanj, ki rišejo nasmehe na obraze.

Ob sloganu »Dobro jutro, dober dan, naj te spremlja prav vsak dan!« smo spoznavali,

kako lahko z lepo besedo, prijazno gesto in odprtim srcem polepšamo dan sebi in drugim.

 💛Zajčki in velike žabice so obiskali gledališče ter uživali v gledališki predstavi.

Zajčki so izdelovali zapestnice prijateljstva in si jih z veseljem izmenjevali.

V igralnicah nas je čakala tudi škatla dobrih dejanj, v katero smo zbirali ideje in predloge,

kako lahko drug drugemu polepšamo dan.

🐸Žabice so se povezovale ob karticah prijateljstva in preizkusile tudi vrvico prijateljstva,

ki nas je spomnila, kako smo vsi med seboj povezani.

Risale so srčke prijaznosti ter ustvarjale risbice z lepimi mislimi, ki so jih nato delile po Kopru

in z njimi razveseljevale mimoidoče. Tako so prijaznost ponesle tudi izven vrtčevskih vrat.

🍄Račke.  Naši najmlajši malčki so ustvarjali gobice prijateljstva z odtiskovanjem, se prepustili ritmu veselih pesmic in skupaj rajali ter uživali v glasbi, gibanju in prijetnem druženju.

 

Teden otroka nas je znova spomnil, da za prijaznost ne potrebujemo velikih dejanj. Včasih zadostujejo nasmeh, objem, lepa beseda ali majhna pozornost, ki nekomu polepša dan.

Naj nas prijateljstvo, spoštovanje in prijaznost spremljajo prav vsak dan! 🌈❤️

 

 

ŽABJA MLAKA

by

Novi začetki in prijateljstva🌼