Strokovno informativno gradivo za starše
Povzetek je pripravljen na podlagi strokovnih priporočil UNICEF-a, American Academy of Pediatrics, Harvard Center on the Developing Child ter prispevkov Janje Urbančič in Jesperja Juula.
Kaj pomeni sočutna vzgoja?
Sočutna vzgoja temelji na spoštljivem odnosu do otroka, razumevanju njegovih potreb ter sprejemanju njegovih čustev. Otrok sme biti žalosten, jezen, prestrašen ali razočaran.
Naloga odraslega je, da njegova čustva prepozna, jih sprejme in mu pomaga, da jih postopoma razume ter se nauči z njimi soočati.
Sočutna vzgoja pa ne pomeni vzgoje brez pravil in meja.
Prav tako ne pomeni, da moramo otroku preprečiti vsako neprijetno izkušnjo, žalost ali razočaranje.
UNICEF pri pozitivni vzgoji poudarja povezanost, toplino in spoštovanje otrokovih čustev, hkrati pa tudi jasna pravila in mirno postavljanje meja. Urbančič (b. d.) pojasnjuje, da je mogoče meje postavljati sočutno, spoštljivo in odločno, brez kaznovanja, groženj ali prisile.
Sprejeti otrokovo čustvo ne pomeni ugoditi vsaki njegovi želji
Pomembno je razlikovati med sprejemanjem otrokovega čustva in ugoditvijo otrokovi želji.
Otrok ima pravico jokati, biti žalosten, pogrešati starša ali povedati, da ne želi ostati v vrtcu. Njegova čustva so resnična in pomembna, zato jih odrasli ne smemo zanikati ali zmanjševati.
Vendar sprejemanje čustev ne pomeni, da mora odrasli ob vsakem otrokovem joku spremeniti svojo odločitev.
Odrasli lahko otroku reče:
»Vidim, da ti je težko in da si želiš, da ostanem s teboj.«
Hkrati pa lahko mirno in ljubeče ohrani dogovor:
»Zdaj je čas za vrtec. Vzgojiteljica bo poskrbela zate, jaz pa se po počitku vrnem.«
Otrok tako dobi dve pomembni sporočili:
»Moja čustva so dovoljena in sprejeta.«
»Odrasli ob meni je miren, predvidljiv in mu lahko zaupam.«
Urbančič (b. d.) opozarja, da nekateri starši težko vztrajajo pri postavljeni meji, ker jim je ob otrokovi žalosti in joku tudi samim težko. Zato poudarja pomen prepoznavanja lastnih čustev ter sposobnosti, da otroka ob njegovi stiski podpiramo, ne da bi ob tem samodejno opustili smiselno mejo.
Zakaj otrok potrebuje meje?
Majhen otrok še razvija sposobnosti uravnavanja čustev, vedenja in sprejemanja odločitev. Zato potrebuje odraslega, ki ga razume, mu zagotavlja varnost in prevzema odgovornost za njegovo vodenje.
Jesper Juul poudarja, da odgovornosti za kakovost odnosa med odraslim in otrokom ne moremo prepustiti otroku. Otrokove želje in potrebe niso vedno enake, zato je pomembno, da odrasli otroka posluša, vendar ne prepusti vseh odločitev njegovim trenutnim željam.
Meje otroku pomagajo razumeti pričakovanja in prispevajo k predvidljivosti vsakdanjega življenja. Pomembno pa je, da so smiselne, starosti primerne in postavljene spoštljivo.
Postavljanje meje ni pomanjkanje sočutja.
Mejo lahko postavimo prijazno, odločno in brez poniževanja ali kaznovanja.
Sočutje in meja lahko obstajata istočasno:
»Razumem, da ti je težko.« – sočutje
»Kljub temu dogovor ostaja.« – meja
Pri tem je pomembno, da odrasli otroka opazuje in se odziva na njegove potrebe. Doslednost ne pomeni togosti, saj je treba meje in pričakovanja prilagajati otrokovi starosti, razvoju in okoliščinam.
Ločitev od starša in prihod v vrtec
Ločitev od starša je lahko za majhnega otroka čustveno zahtevna. Jok, oklepanje starša in izražanje želje, da bi starš ostal, so lahko običajni odzivi na ločitev.
American Academy of Pediatrics pri prihodu otroka v varstvo priporoča razumevajoč, vendar dosleden pristop. Pomembni so predvidljiv ritual slovesa, zagotovilo starša, da se bo vrnil, in mirno ravnanje odraslega.
Dolgotrajno poslavljanje ali večkratno vračanje po že opravljenem slovesu lahko otroku oteži razumevanje, kdaj starš dejansko odhaja.
Otrok s ponavljajočimi se izkušnjami postopoma spoznava:
Starš se poslovi → otrok ostane z odraslim, ki zanj skrbi → starš se ponovno vrne.
Pri tem je pomembno, da vzgojiteljica otroka sprejme, prepozna njegovo stisko in mu pomaga vzpostaviti občutek varnosti.
Uvajanje mora biti prilagojeno posameznemu otroku. Nekateri otroci se na ločitev privadijo hitreje, drugi potrebujejo več časa, postopnosti in dodatne podpore.
Jok ne pomeni nujno, da otrok situacije ne zmore
Jok je eden izmed načinov, s katerimi otrok izraža svoja čustva in potrebe. Zato ga je pomembno razumeti kot obliko komunikacije, ne zgolj kot vedenje, ki ga želimo ustaviti.
Otrokov jok sam po sebi še ne pomeni, da je določena situacija zanj škodljiva ali da je treba vsako postavljeno mejo opustiti.
Center on the Developing Child pri Harvard University pojasnjuje, da so lahko nove in nepoznane situacije, na primer prvi prihod v varstvo, povezane s kratkotrajnim stresnim odzivom. Kadar ima otrok ob sebi odzivne in skrbne odrasle, ki mu pomagajo pri soočanju s stisko, se lahko njegov stresni odziv postopoma umiri.
To pa ne pomeni, da je treba otrokov jok prezreti. Pomembno je opazovati njegovo počutje, trajanje stiske in sposobnost umiritve ter po potrebi prilagoditi način uvajanja.
Cilj odraslega zato ni preprečiti vsakega neprijetnega občutka, temveč otroku zagotoviti podporo, da se z novimi izkušnjami sooča na varen in razvojno primeren način.
Vloga odraslega
Otrok potrebuje odraslega, ki njegova čustva jemlje resno, hkrati pa ostaja miren, zanesljiv in predvidljiv.
Urbančič (b. d.) poudarja, da sta pri sočutnem postavljanju meja pomembna tako kakovosten odnos z otrokom kot odločnost odraslega. Tudi Juul opozarja, da je odgovornost za vodenje odnosa na strani odraslega.
Namesto sporočila:
»Ker ti je težko, ti tega ni treba narediti.«
lahko otrok dobi sporočilo:
»Vidim, da ti je težko. Tukaj sem, da ti pomagam. Verjamem, da boš postopoma zmogel.«
S tem otrokove stiske ne zmanjšujemo ali zanikamo, temveč mu nudimo podporo in zaupanje.
Pri prihodu v vrtec je pomembno tudi sodelovanje med starši in strokovnimi delavci. Kadar odrasli med seboj sodelujejo, se dogovorijo o načinu slovesa in se odzivajo na otrokove potrebe, lahko otroku pomagajo oblikovati občutek varnosti in zaupanja.
Sočutje in meje se ne izključujejo
Sočutna vzgoja pomeni, da:
- otrokova čustva jemljemo resno in jih sprejemamo;
- otroku dovolimo izraziti žalost, jezo, strah in razočaranje;
- otroka zaradi njegovih čustev ne kaznujemo ali zasmehujemo;
- mu pomagamo njegova čustva prepoznati in razumeti;
- postavljamo jasne, smiselne in starosti primerne meje;
- pri pomembnih dogovorih ostajamo mirni in dosledni;
- otrokovih neprijetnih čustev ne poskušamo vedno odpraviti s popuščanjem;
- mu nudimo podporo pri soočanju z novimi izkušnjami;
- upoštevamo njegove individualne potrebe in razvojne značilnosti;
- pri ločitvi poskrbimo za ljubeče, predvidljivo in otroku prilagojeno slovo;
Najpomembnejše sporočilo
Sočutje ne pomeni odsotnosti meja.
Sočutje pomeni, da otrokova čustva vidimo, slišimo in sprejmemo. Postavljanje meja pa pomeni, da odrasli prevzamemo odgovornost za varno in spoštljivo vodenje otroka.
»Vidim, da ti je težko. Tvoje čustvo sprejemam. Tukaj sem, da ti pomagam. Verjamem, da zmoreš. Skupaj bomo našli način, da boš postopoma zmogel tudi to.«
Otrok za zdrav čustveni razvoj potrebuje tako toplino, razumevanje in odzivnost kot tudi jasne, smiselne in predvidljive meje.
Viri
American Academy of Pediatrics. Making baby drop off at child care easier. HealthyChildren.org.
https://www.healthychildren.org/English/family-life/work-and-child-care/Pages/making-baby-drop-off-at-child-care-easier.aspx
Center on the Developing Child at Harvard University. Toxic stress.
https://developingchild.harvard.edu/key-concept/toxic-stress/
Juul, J. Jesper Juul o postavljanju meja. Ringaraja.net.
https://www.ringaraja.net/clanek/jesper-juul-o-postavljanju-meja_1202.html
UNICEF. (2023). Positive parenting manual: Book 9 – Relationships.
https://www.unicef.org/srilanka/sites/unicef.org.srilanka/files/2023-06/Book%209-%20Relationships.pdf
UNICEF East Asia and Pacific. Positive parenting vs. strict parenting.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting
UNICEF East Asia and Pacific. Positive parenting tips for babies and children ages 0–5.
https://www.unicef.org/asia-pacific/place-for-parents/positive-parenting-ages-0-5
Urbančič, J. 3 najpomembnejše stvari, ki jih morate vedeti pri postavljanju meja. Sočutno.si.
https://socuten.si/wp-content/uploads/2018/10/eKnjiga_postavljanje-meja.pdf
Gradivo pripravila: Dolores Ivanič, pomočnica vzgojiteljice
Vrtec Račka Koper, 2026