25. marec je čas, ko se mamicam bolj pogosto kot sicer zahvalimo za vse, kar delajo za nas. Tokrat smo se na njih spomnili z res posebnim presenečenjem.
Po uvodni Grafenauerjevi deklamaciji o mamici so mlajši otroci odpeli in odplesali dve pesmici. Še dobro, da so bile poleg mamice, saj veliko ljudi in nov prostor spravita vsaj majcen strah v kosti tudi najmlajšim. Zahvaljujoč pomoči vseh prisotnih je pesmica Jaz pa grem na zeleno trav’co zvenela prijetno in nežno – tako kot mamicam najbolj pristoji! Ob koncu svojega dela so se malčki mamicam zahvalili tudi s trajnim šopkom rožic (če si ga ne bodo privoščili prstki ali zobki malih izdelovalcev, se jih bo nekoč lotil zob časa). 😛
Potem so delfinčki oddeklamirali eno o kruhu, pa še eno o semaforju, ter zapeli veliiiiiko pesmic. Kar nekaj pogumnežev je namreč samostojno odpelo pesmico. Posebno zahvalo pa so njihove mamice prejele ob podarjenih umetninah, ki bodo, verjamemo, krasili prav vsako stanovanje! Vsak delfinček je namreč narisal svojo mamico. Risbice bodo čez veliko let mamicam še zmeraj pri srcu, takrat že odraslim umetnikom pa … verjetno bolj pri trebušnih mišicah, ki bodo fino delovale ob smehu in starih spominih. ☺
Nato je z lastno skladbo Mama, tvoje oči ter kitaro nastopil gospod Marjan, ki je že dolgo tega to pesem napisal prav svoji mami. Vsi odrasli so imeli solzne oči, saj ni šlo drugače kot podoživljati tekst ob mislih na lastno mamo.
Čisto ob koncu pa je sledila še glasbena smetana večera – nastop harfe, ki so ji v popolni tišini prisluhnili prav vsi prisotni. Nekateri otroci so bili tako navdušeni, da kar niso mogli nehati opazovati obeh – harfe in deklice Noe, ki jo je spretno ubirala.
In kaj lahko rečemo po vsem, kar smo doživeli tisti večer? Samo hvala za vsako mamo, ki nikoli ne neha skrbeti in se razdajati za nas. Lahko pa poskrbimo, da tega mamicam ne povemo samo enkrat v letu, ampak čim bolj pogosto!
Materinski dan from Zasebni vrtec Račka on Vimeo.
